Informativni dnevi Obzorje Evropa 2026-27Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije med 9. in 11. decembrom 2025 pripravlja spletne , na katerih bodo predstavljeni delovni programi za leto 2026 oziroma obdobje 2026–2027. Dogodki bodo potekali po spletu in so namenjeni vsem, ki pripravljate ali načrtujete prijave na razpise Obzorja Evropa ter želite pravočasno izvedeti, katere vsebine in usmeritve prinaša nova generacija razpisov.V treh dneh se bodo zvrstile predstavitve ključnih stebrov in grozdov programa, med drugim Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA), Evropskega sveta za inovacije (EIC) ter tematskih področij zdravja, kulture in vključujoče družbe, podnebja, energije in mobilnosti, hrane in biogospodarstva, civilne varnosti, digitalizacije (vključno z umetno inteligenco), industrije, vesolja, raziskovalnih infrastruktur in povezanih pobud, kot so misije EU ter Novi evropski Bauhaus. Predstavitve bodo dopolnjevali člani mreže slovenskih nacionalnih kontaktnih točk (NKT), ki bodo udeležencem na voljo za pojasnila in usmeritve pri pripravi projektnih predlogov.Informativni dnevi potekajo v okviru projekta Krepitev podpornega okolja mreže nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje v evropski raziskovalni prostor, ki ga izvaja MVZI (Direktorat za znanost) in ga sofinancira Evropska komisija iz načrta Next GenerationEU.Udeležba je brezplačna, zaradi omejenega števila mest pa je potrebna predhodna prijava, ki poteka do zapolnitve mest prek . Podrobnejši časovni razpored posameznih predstavitev je objavljen v . 

Odprta delavnica e-IRG: Suverenost in organiziranost e-infrastrukturDelovna skupina tudi letos pripravlja redno odprto delavnico e-IRG, ki poteka dvakrat letno pod okriljem aktualnega predsedstva Sveta EU. Tokratni e-IRG Workshop bo v torek, 9. decembra 2025, med 9.00 in 17.00, izveden kot hibridni dogodek: gostila ga bo organizacija SURF v Amsterdamu na Nizozemskem, udeležba pa bo mogoča tudi prek spleta, kar bo omogočilo vključitev deležnikov z vsega sveta. Osrednja tema srečanja bo »Suverenost in organiziranost e-infrastruktur na evropski in nacionalni ravni«, dogodek pa bo združil predstavnike raziskovalnih, izobraževalnih, infrastrukturnih in političnih okolij, ki soustvarjajo digitalno podporo raziskavam in inovacijam v Evropi. Na delavnico se lahko prijavite .E-infrastrukture – od povezljivosti in računalniških zmogljivosti do shranjevanja ter dostopa do znanstvenih podatkov – so v zadnjih letih omogočile prebojne raziskave in sodelovanja prek meja. V času spreminjajočih se geopolitičnih razmer, večjih varnostnih zahtev in povečane potrebe po strateški avtonomiji pa se odpira vprašanje, kako zagotoviti večjo digitalno in znanstveno suverenost Evrope, ne da bi pri tem oslabila tradicija odprtosti in mednarodnega sodelovanja. Delavnica bo zato namenjena razpravi o prihodnjih usmeritvah e-infrastruktur, njihovih organizacijskih modelih ter usklajevanju na evropski in nacionalni ravni.VsebinaV prvem vsebinskem sklopu, posvečenem suverenosti e-infrastruktur, bo razprava osredotočena na to, kako evropske in nacionalne e-infrastrukture prispevajo k odpornosti in neodvisnosti evropskega raziskovalnega prostora. Udeleženci bodo obravnavali vpliv novih EU politik in regulativ, pomen povezovanja raziskav, izobraževanja in inovacij ter vlogo e-IRG pri spodbujanju rešitev, ki hkrati krepijo suverenost in ohranjajo odprto znanost.Drugi sklop bo namenjen organizacijskim pristopom in boljšemu usklajevanju e-infrastruktur. Predstavljeni bodo različni nacionalni modeli – od bolj centraliziranih »celovitih« sistemov do porazdeljenih pristopov, kjer več organizacij pokriva posamezne infrastrukturne komponente. Razprava bo segla tudi na evropsko raven, kjer bo poudarek na sodelovanju med ključnimi horizontalnimi e-infrastrukturami (npr. GÉANT, EGI, EOSC, EUDAT, EuroHPC, OpenAIRE, PRACE) ter med tematskimi raziskovalnimi in splošnimi infrastrukturnimi pobudami. Cilj sklopa je izpostaviti, kako usklajenost vpliva na interoperabilnost storitev ter na sposobnost Evrope, da učinkovito podpira vrhunske raziskave in inovacije.Delavnica e-IRG predstavlja pomembno priložnost za vse, ki so vključeni v razvoj, upravljanje ali uporabo e-infrastruktur – od oblikovalcev politik in ponudnikov storitev do raziskovalcev in podpornih služb. Dogodek bo ponudil strnjen pregled aktualnih izzivov ter odprl prostor za izmenjavo izkušenj in usmeritev, ki bodo pomagale oblikovati prihodnjo, bolj povezano in suvereno evropsko e-infrastrukturno krajino.

Spletni seminar Odprte raziskovalne informacije v praksiSpletni seminar Odprte raziskovalne informacije v praksi: institucionalne poti k odprtim sistemom, ki bo potekal v četrtek, 4. decembra 2025, med 15.00 in 16.30 uro, pripravljata Delovna skupina 4 in . Dogodek bo moderiral Ignasi Labastida z Univerze v Barceloni, hkrati koordinator WG4, prijava na seminar pa je odprta prek .Seminar bo predstavil štiri institucionalne primere iz Evrope in Latinske Amerike, ki že uporabljajo odprte, neproprietarne sisteme za odprto raziskovalno informacijsko podporo ali se nanje postopno preusmerjajo. Govorci bodo pojasnili, zakaj so njihove institucije podpisale Barcelonsko deklaracijo, kako poteka prehod na odprte rešitve, katere upravljavske in organizacijske odločitve so pri tem sprejemali, kakšne tehnične korake so izvedli ter s katerimi izzivi in priložnostmi so se srečali. Predstavljeni primeri bodo ponudili praktične poti in uporabne vpoglede za ustanove, ki razmišljajo o podobni preobrazbi.V osrednjem delu seminarja bodo svoje izkušnje predstavili predstavniki štirih institucij: Leibniz Association iz Nemčije (Matthias Goeritz), Univerza v Milanu iz Italije (Paola Galimberti), Universidad de Antioquia iz Kolumbije (Gabriel Vélez) ter Vrije Universiteit Amsterdam iz Nizozemske (Joeri Both in Matthijs de Zwaan). Po predstavitvah bo sledil prostor za vprašanja in odgovore ter zaključek z usmeritvami za nadaljnje aktivnosti.Dogodek je namenjen vsem, ki v institucijah sodelujejo pri raziskovalnih informacijskih orodjih in sistemih, kot so knjižničarji, strokovnjaki s področja informacijske tehnologije in raziskovalne politike, pa tudi tistim, ki pri vrednotenju raziskovalnega dela prevzemajo izvedbeno oziroma operativno vlogo. Udeležba bo posebej koristna za organizacije, ki želijo pridobiti konkretne izkušnje, nauke in primere dobre prakse pri prehodu na odprte, neproprietarne sisteme za raziskovalne informacije.Srečanje bo poudarilo, da do odprtosti ne vodi ena sama pot, temveč jo institucije uresničujejo na različne načine in v različnih fazah zrelosti. Organizatorji vabijo k udeležbi vse, ki jih zanima, kako je mogoče raziskovalne informacije v praksi narediti odprte, pregledne in dolgoročno vzdržne.

Predstavitev delavnice RDA za izvajalce usposabljanj o ravnanju z raziskovalnimi podatkiPredstavitev delavnice RDA za izvajalce usposabljanj o ravnanju z raziskovalnimi podatki bo potekala v četrtek, 4. decembra 2025, od 13.00 do 15.00 v Sobi rektorjev na Rektoratu Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12) ter hkrati tudi prek Zooma.Predstavitev bo izvedla dr. Ana Jenko Kovačič, podatkovna svetovalka na UL FF.Na dogodku bo predstavljena dvodnevna intenzivna delavnica Research Data Alliance z naslovom Train the Trainer Workshop on Research Data Management, ki je bila namenjena podatkovnim svetovalcem in drugim strokovnjakom, ki želijo v svojih raziskovalnih organizacijah pripravljati izobraževanja s področja odprte znanosti. Udeleženci delavnice so spoznali praktične vidike načrtovanja in izvedbe izobraževanj ter metodološke pristope za učinkovito podajanje vsebin odprte znanosti. Poseben poudarek je bil namenjen ključnim temam ravnanja z raziskovalnimi podatki, kot so življenjski krog podatkov, njihovo strukturiranje, dokumentiranje in skladiščenje, objava raziskovalnih podatkov ter možnosti njihove ponovne uporabe.Predstavitev je namenjena vsem, ki želijo v svoji matični organizaciji pripraviti krajša ali daljša izobraževanja s področja odprte znanosti, pa tudi tistim, ki bi radi izboljšali svoje komunikacijske in svetovalne veščine pri podpori raziskovalcem na področju ravnanja z raziskovalnimi podatki.Gradiva delavnice RDA (Train the Trainer Workshop on Research Data Management) so dostopna na . Prijavite se lahko .

Delavnica: Vključevanje raziskovalnih podatkov v znanstveno založništvo – izzivi, rešitve in podporaSlovensko vozlišče pripravlja delavnico, posvečeno vključevanju raziskovalnih podatkov v znanstveno založništvo. Udeleženci bodo spoznali pobude za vzpostavljanje standardov raziskovalnih podatkov v znanstvenih revijah ter ključna izhodišča za njihovo dosledno navajanje in zagotavljanje dostopa do primarnih podatkov, uporabljenih v člankih. Predstavljena bodo tudi navodila za avtorje, smernice za oblikovanje politik znanstvenih založb ter izkušnje podatkovnih urednic. Poseben poudarek bo namenjen razumevanju, kaj raziskovalni podatki so in kakšna je njihova vrednost v raziskovalnem in založniškem procesu.Delavnica bo potekala v torek, 9. decembra 2025, med 9.00 in 13.00 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani (Gosarjeva ulica 5, Ljubljana), v predavalnici P2. Namenjena je urednikom, recenzentom in založnikom znanstvenih revij ter raziskovalcem in avtorjem znanstvenih člankov, ki želijo poglobiti razumevanje ravnanja z raziskovalnimi podatki pri publikacijah in se seznaniti s podporo, ki se na tem področju razvija v Sloveniji.Udeležba je brezplačna, obvezna pa je prijava prek . Prijave so odprte do 4. decembra 2025.Program 8.30–9.00Prihod in registracija 9.00–10.45Izhodišča in priporočila za ravnanje z raziskovalnimi podatki pri publikacijah 9.00–9.20Vzpostavljanje standardov za raziskovalne podatke v znanstvenih revijah: iniciativa RDA vozlišča SlovenijaJanez Štebe (Arhiv družboslovnih podatkov in Slovensko vozlišče RDA) 9.20–9.50Predstavitev navodil za ravnanje z raziskovalnimi podatki za avtorje in Smernic za oblikovanje politik znanstvenih založbMatevž Rudolf (Založba Univerze v Ljubljani) in Ana Inkret (Arhiv družboslovnih podatkov) 9.50–10.20Izkušnji podatkovnih urednicIrena Sajovic (Naravoslovnotehniška fakulteta UL) in Tina Zorman (Biotehniška fakulteta UL) 10.20–10.45Razprava 10.45–11.15Odmor 11.15–12.30Raziskovalni podatki v založniški praksiSonja Bezjak (Arhiv družboslovnih podatkov) 11.15–11.30Kaj so raziskovalni podatki in kakšna je njihova vrednost 11.30–12.30Razprava 12.30–13.00Skupinsko načrtovanje podpore za urednike in recenzente člankovJanez Štebe in Ana Inkret (Slovensko vozlišče RDA) .ssoz-program-list{ font-family: inherit; margin-top: 1.5rem; } .ssoz-program-list h3{ margin: 0 0 1rem 0; font-size: 1.25rem; font-weight: 700; } /* MAIN LIST */ .program{ list-style: none; margin: 0; padding: 0; border-top: 2px solid #e6e6e6; } .program-row{ display: grid; grid-template-columns: 140px 1fr; gap: 1.25rem; padding: 1.1rem 0; border-bottom: 1px solid #ededed; align-items: start; } .time{ font-weight: 700; white-space: nowrap; font-size: 1rem; line-height: 1.4; color: #111; } .content{ display: flex; flex-direction: column; gap: .4rem; } .title{ font-weight: 700; font-size: 1.05rem; line-height: 1.45; } .speakers{ font-weight: 400; font-size: .97rem; line-height: 1.45; color: #333; } /* SECTION (with subitems) */ .program-row--section .content{ gap: .7rem; } /* SUBLIST */ .subprogram{ list-style: none; margin: .25rem 0 0 0; padding: .65rem 0 0 .9rem; border-left: 3px solid #e3e3e3; display: flex; flex-direction: column; gap: .6rem; } .sub-row{ display: grid; grid-template-columns: 110px 1fr; gap: 1rem; padding: .75rem .9rem; background: #f7f7f7; border-radius: 10px; border: 1px solid #efefef; } .sub-time{ font-weight: 700; white-space: nowrap; font-size: .95rem; line-height: 1.4; color: #222; } .sub-content{ display: flex; flex-direction: column; gap: .25rem; } .sub-title{ font-weight: 700; /* consistent bold: only titles */ font-size: 1rem; line-height: 1.45; } /* BREAK Row */ .program-row--break .title{ font-weight: 600; } /* RESPONSIVE */ @media (max-width: 720px){ .program-row{ grid-template-columns: 1fr; gap: .4rem; padding: .95rem 0; } .time{ font-size: .98rem; opacity: .9; } .subprogram{ padding-left: .7rem; } .sub-row{ grid-template-columns: 1fr; gap: .35rem; padding: .7rem .8rem; } .sub-time{ opacity: .85; } }

Projekt GRAPHIA: anketa in nova platforma QuaggaDružbene vede in humanistika ustvarjajo znanje v različnih oblikah – od arhivov, anket in podatkov iz znanstvenih instrumentov do publikacij, dediščinskih lokacij, geolokacijskih zapisov, ustnih pričevanj in drugih virov. Posamezni podatkovni nizi pogosto osvetljujejo le del raziskovalne zgodbe, redkeje pa so med seboj povezani. Zato je težko slediti temu, kaj vemo o določeni osebi, kraju ali dogodku, izgubljajo se povezave med dokazi, viri in interpretacijami, znanje pa je težko ponovno uporabiti v različnih disciplinah in orodjih. te razpršene delce združuje v skupni graf znanja (Knowledge Graph), ki ga razvija skupaj z uporabniki.V ta namen GRAPHIA izvaja kratko anketo, s katero želi razumeti, kako raziskovalci – zlasti na področju družbenih ved in humanistike – uporabljajo grafe znanja, kadar so podprti z velikimi jezikovnimi modeli (LLM). Perspektiva uporabnikov je ključna, saj projekt nastaja po načelih sooblikovanja: zbrani odgovori bodo neposredno vplivali na prihodnje funkcionalnosti in načine interakcije s podatki. Posebno jih zanimajo pristopi raziskovalcev pri raziskovanju in poizvedovanju po podatkih – tako z uporabo naravnega jezika (npr. klepetalniki) kot tudi prek bolj strukturiranih vmesnikov (npr. spustni meniji). Čas za izpolnjevanje: približno 15 minut Kdo lahko sodeluje: raziskovalci družbenih ved in humanistike na vseh kariernih stopnjah, tudi tisti z malo ali brez izkušenj z grafi znanja ali poizvedovalnimi jeziki Rok za sodelovanje: do 1. decembra 2025Anketa je dostopna . je nedavno zagnal tudi platformo , namenjeno zbiranju razpršenih virov grafov znanja s področja družbenih ved in humanistike na enem mestu. V dobrem mesecu delovanja je skupnost že prispevala 40 parov vprašanje/poizvedba ter več deset vprašanj v naravnem jeziku. Quagga trenutno katalogizira sedem grafov znanja SSH iz različnih disciplin, pri čemer so močno zastopana področja kulturne dediščine in muzeologije. Manjkajo pa še vsebine s področij, kot so muzikologija, uprizoritvene umetnosti in jezikoslovje, zato GRAPHIA vabi k predlogom za razširitev kataloga.Raziskovalce, strokovnjake in širšo zainteresirano javnost vabijo k sodelovanju pri oblikovanju celovite zbirke primerjalnih podatkov (benchmark dataset) za odgovarjanje na vprašanja nad grafi znanja. To je pomemben korak k večji vidnosti in uporabnosti grafov znanja v socialnih vedah in humanistiki, zato vabijo, da platformo raziščete tudi sami in si ogledate vodič za prispevanje.Raziščite platformo Quagga: https://quagga.graphia-ssh.eu/browseOglejte si 2-minutni vodič za prispevanje: https://www.youtube.com/watch?v=SJQ0DltpiNwZ vključevanjem uporabnikov GRAPHIA krepi ekosistem grafov znanja v SSH ter prispeva k razvoju orodij, ki bodo bolje prilagojena dejanskim raziskovalnim potrebam.